|
 Najava spomladi preteklega leta, nato pa prvi testi pozno poleti, so marsikoga spodbudili k razmišljanju o tem objektivu, verjetno tudi zaradi vgrajenega ostrilnega sistema, ki je obetal hitro in brezšumno ostrenje. Prav zato, me je razveselila možnost, ki mi jo je ponudil zastopnik (Infocona, g. Javoršek) za nekaj dnevno preskušanje te nove Sigme.
Prvi vtis, ko sem jo vzel iz škatle je bil – če je 50-500 BIGMA, potem je to BIGBIGMA. Res da le nekaj dekagramov težja in nekaj centimetrov daljša, pa daje precej večji vtis. Morda tudi zaradi polne sončne zaslonke, ki je pri 50-500 izrezana.
preskusni model je imel A bajonetni nastavek za uporabo na Sony/Minolta aparatih
velikost navoja za filtre je 86 mm
 poleg zaklopnega stikala je tu še uravnava ostrenja - avtomatsko / ročno
primerjava velikosti med tremi objektivi: 50-500, 150-500 in 170-500
Najprej pa nekaj osnovnih podatkov:
- goriščnica: 150-500mm
- najbolj odprta zaslonka f/5-6.3
- najmanjša zaslonka f/22,
- najmanjša razdalja ostrenja je 2.2m,
- premer filtrov 86mm,
- velikost 95 x 252mm in
- teža 1.91kg.
Nosilec za stativ je enak tistemu iz bigme, kar pomeni, da bomo objektiv z aparatom lahko uporabili kakor ročaj za prenašanje. Poleg gumba za zaporo spremembe goriščnice je na isti strani še preklopnik za ročno in avtomatsko ostrenje.
Ker sem navajen na glasno ostrenje ostalih objektivov, se mi je kar nekajkrat zgodilo, da sem ob napačno nastavljenem položaju potreboval kar nekaj trenutkov za ugotovitev zakaj objektiv ne ostri. Po Murphy-ju prav takrat, ko sem želel posneti kaj atraktivnega, hitrega…
Sončna zaslonka se lepo zaskoči v ležišče, dodatna reberca na njej pa so precej koristen dodatek.
Ker ima ta Sigma prav tako, kakor 70-200/2.8 ostrenje omogočeno istočasno avtomatsko in ročno, je lahko uporaba dodatnega ostrilnega obroča zelo koristno, le navaditi se je treba na to možnost.
Kako je s kvaliteto posnetkov, sem poskušal ugotoviti na več lokacijah.
(uporabljen aparat je bila Alpha A700)
Glede na goriščnico je najbolj pričakovana uporaba tega objektiva v naravoslovni fotografiji in pri ostalih posnetkih, kjer bi želeli 'priti bližje'.
Eden odgovorov je bil v primerjavi med 'bigmo' (50-500) in testiranim objektivom. Izbral sem žerjav v bližini in ob popolnoma enakih nastavitvah s stojala posnel po dve fotografiji:
| 
Takole je bil videti poln posnetek objekta pri 150mm, ker pa v tej velikosti
kakšnih zelo opaznih razlik ni videti, so tukaj 100% izrezi:
50-500 pri 140mm f=9, 1/320 ISO 200
150-500 pri 150mm f=9, 1/320 ISO 200
50-500 pri 500mm f=9, 1/320 ISO 200
150-500 pri 500mm f=9, 1/320 ISO 200
Pregled izrezov kaže na nekoliko ostrejše posnetke, ki jih je naredila 'bigma', predvsem pri najdaljši goriščnici. Pri cca 150mm, je razlika minimalna, pogojena predvsem z nekoliko zgrešenim fokusom bigme.
Morda ima 150-500 tudi za odtenek več kromatske aberacije, vendar le v svetlobno neugodnih pogojih. V vseh ostalih elementih slike pa se objektiva tako rekoč ne razlikujeta.
'Terenski' test je verjetno tisti, ki lahko odgovori še na kakšno vprašanje o uporabnosti tega objektiva.
Zato je bila odločitev o nekoliko daljšem preskušanju ob obisku rezervata na ustju Soče (Isola della Cona) logična in pričakoval sem največ odgovorov prav tam. Da pa bi vtisi ne bili samo moji, sem zaprosil še prijatelja Branka za sodelovanje, kakšno besedo pa je dodal tudi mojster Oskar-Karel Dolenc.
Ena od ugotovitev je bila, da burja, ki je pihala tisti dan naredi kar precej težav, velikost objektiva zahteva močno in težko stojalo, sicer je njegove premike težko kontrolirati. Ostrenje je bilo na Alphi 100 nekaj hitrejše kakor na Alphi 700, zakaj tako pa nismo ugotovili. Posebnih meritev v ta namen nismo naredili, ostal je le vtis. |
oddaljenost od gosi je bila cca 30 metrov, 500mm, f=6.3, ISO 100
hitro leteči objekti, kakor je bila ta čigra, so izziv za hitrost ostrenja. (500mm, 1/500, f=7,2 ISO200)
Razumljivo, da ni edina možna uporaba tega objektiva le v naravoslovni fotografiji. Nekaj posnetkov sem zato naredil tudi iz Ljubljanskega gradu, Nastalo pa je tole: |  pogled preko Kongresnega trga na na zgornji del Uršulinske cerkve pri 500mm ...  ...in 100% izrez tega posnetka. Oddaljenost je 450m
in še pogled na del parkirišča...
...100% izrez posnetka na oddaljenosti 200m
Ker ni vse v največji goriščnici, pa nam bo včasih popolnoma zadoščal tudi
široki kot (150mm) pri kakšnem od pokrajinskih posnetkov:
f=9, 1/320, ISO 100
100% izrez gornjega posnetka.
In ko se med tem pojavi ob robniku še kos, slikate še tega:
500mm, 1/200, f=6.3, oddaljenost cca 5 metrov
Moj zaključek:
Sigma 150-500 5-6.3 APO DG, je soliden in za namene naravoslovne fotografije zelo primeren objektiv. Ne glede na to, da se je pokazal za nekoliko slabšega od starejše sestre - 'bigme', je kvaliteta posnetkov, hitrost ostrenja in za približno 20% nižja cena od 'bigme', lahko razlog, da se boste odločili za nakup. In stvari bodo kar naenkrat 'blizu' Avtor: Aleš Likar http://www.liales.com/test150-500.htm |
Testi 
21 Zabja perspektiva - lial
